»Vse, kar pesmi odslikavajo, je tisto, s čimer se zavestno ali nezavedno soočamo in od česar istočasno bežimo, da bi se približali neotipljivemu – višjemu, ki ga slutimo.«

»Seje so javne in ta svet se je zavezal, da bo deloval vsaj tako transparentno kot sveti pred nami.«

»Bili smo zelo jasni. Če Kitajska ne podpira sankcij, naj se vsaj ne vmešava vanje.«

»Naš svet, prepoln podatkov in (pravih in lažnivih, pomembnih in trivialnih) informacij, postaja kljub vse večji povezanosti sveta oguljeno površinski, neuravnovešen, sami s sabo smo v njem ujetniki časa, oropani presežne skrivnosti o svetem v svetu, o vsem, česar ne moremo in nočemo razumeti, ne preračunljivo prešteti, česar niti računalniki ne morejo izračunati. S pesmijo, ne glede na svojo neznatnost, vsaj začasno pripadamo večjemu občestvu.«

»V mestnem svetu bom sedel, vsaj za nekaj časa, in dajal priložnost mestu, da se razvija.«

»Njegove pesmi nosijo univerzalno sporočilo, kako se spopadati, živeti v svetu in ostati velik človek.«

»S strani dobaviteljev so bile vsaj neuradne informacije tudi jasne. Razumeli so, da imamo prav, a dali jasno vedeti, da se vsaj v tej kurilni sezoni to ne bo zgodilo.«

»Se čudi. Ne bodi žalosten. Duša ti je polna miru, ne prilivaj grenkobe sreči. Duša, ki je polna miru. Ljubi!«

»Če so kje nebesa, potem so verjetno takšna: sredina junija, večer, samoten človek, za neskončen hip pomirjen sam s sabo in s svetom.«